Naš limfni sistem je pomembna mreža žil, bezgavk in organov, ki delujejo skupaj, da nas ohranjajo zdrave. Je pomemben del našega imunskega sistema in niti naš imunski niti limfni sistem ne moreta delovati brez drugega.
Na tej strani bomo predstavili, kaj sta naš limfni in imunski sistem in kaj počneta, da ostanemo zdravi.
Kaj sestavlja limfni in imunski sistem?
Naš limfni sistem je sestavljen iz:
- Bezgavke
- Limfne žile
- Limfociti (vrsta belih krvnih celic)
- Organi, vključno z našimi:
- Kostni mozeg
- Timusna žleza
- Tonzile in adenoidi
- Dodatek
- Vranica.
Naš imunski sistem sestavljajo:
- Limfni sistem
- Fizične ovire, kot so koža, sluznice in želodčne kisline.
- Protitelesa (ki jih tvorijo limfociti B-celic)
- Vse bele krvničke, vključno z:
- nevtrofilcev
- eozinofili
- bazofili
- mastocitov
- makrofagi
- dendritične celice
- limfociti
Kako naš limfni in imunski sistem delujeta skupaj?
Naš imunski sistem je sestavljen iz vseh celic in delov našega telesa, ki nas aktivno ščitijo pred mikrobi ali poškodbami, ki vodijo do okužb in bolezni. Naše bele krvne celice se aktivno borijo proti mikrobom in prepoznajo, popravijo ali uničijo poškodovane celice. Naša koža, sluznice in kisline v našem želodcu delujejo tako, da zagotavljajo oviro, ki preprečuje, da bi mikrobi vstopili v naša telesa ali se širili po njih.
Vendar pa je naš limfni sistem transportno omrežje (limfne žile in limfna tekočina) za naš imunski sistem in pomaga premikati vse naše imunske celice skozi naše telo ter odstranjuje vse odpadne produkte imunskih funkcij. Zagotavlja tudi mesta v našem telesu (bezgavke in organi), kjer lahko imunski sistem opravi svoje delo.
Več o našem imunskem sistemu
Naš imunski sistem ima dve glavni funkciji – prirojeno imunost in adaptivno imunost. Ti dve funkciji dobro delujeta in nam nudita takojšnjo in dolgotrajno zaščito pred mikrobi in poškodbami, ki povzročajo okužbe in bolezni.
Prirojena imunost
Prirojena imunost je imunost, s katero se rodimo. Vključuje fizične ovire in nekatere naše bele krvne celice, ki takoj prepoznajo celice, ki so poškodovane ali nam ne pripadajo (klice) in se začnejo boriti z njimi.
Fizične ovire
Skin – Naša koža je največji organ našega telesa. Ščiti nas tako, da naredi fizično oviro, ki večini mikrobov prepreči vstop v naše telo. Ko se urežemo ali imamo poškodovano ali izgubljeno kožo, smo lahko izpostavljeni povečanemu tveganju za okužbo, ker mikrobi lahko pridejo v naše telo.
Sluznice – Včasih lahko vdihnemo klice. V teh primerih imamo sluznico, ki obdaja nos in dihalne poti, ki ujamejo klice in omogočajo našim imunskim celicam, da jih ujamejo in napadejo. Imamo podobne sluznice, ki obdajajo druge dele telesa, ki delujejo na enak način.
Želodčne kisline – Če jemo hrano, ki vsebuje klice, je naša želodčna kislina zasnovana tako, da uniči klice. To nam pomaga preprečiti, da bi zboleli ali se zastrupili s hrano.
Bele celice – Večina naših belih celic z izjemo limfocitov je del naše prirojene imunosti. Ta naloga je hitro prepoznati vsako celico ali organizem, ki je videti, kot da ne pripada, in začeti napad. Niso zelo specifični, vendar delujejo hitro. Ko se spopadejo z bacilom, pošljejo signale našim prilagodljivim imunskim celicam, da jim sporočijo, naj se pridružijo boju ali si delajo zapiske in spominske celice (glej adaptivna imunost) da bi bili bolje pripravljeni na boj proti okužbi, če se ponovi..
Najpogostejša bela celica vaše prirojene imunosti, o kateri boste slišali, je vaša nevtrofilcev. Ti so vlečni konj vaše prirojene imunosti, vendar jih lahko postane malo, če imate limfom ali CLL. Zdravljenje teh lahko tudi zmanjša število nevtrofilcev, zaradi česar ste izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo. Ko so vaši nevtrofilci nizki, se imenuje nevtropenija.
Prilagodljiva (pridobljena) imunost
Našo adaptivno imunost imenujemo tudi pridobljena imunost, ker se z njo ne rodimo. Namesto tega ga pridobimo (ali razvijemo), ko gremo skozi življenje in smo izpostavljeni različnim vrstam mikrobov. Pogosto se imenuje naš »imunološki spomin«, ker se naša adaptivna imunost spominja okužb, ki smo jih imeli v preteklosti, in hrani nekatere zelo specializirane celice, imenovane spominske B-celice ali spominske T-celice, v naših bezgavkah in limfnih organih.
Če spet dobimo iste mikrobe, naše spominske celice začnejo delovati z zelo specifičnim in natančnim napadom, da se ubranijo mikroba, preden ima možnost, da zbolimo. Toda vsaka naša spominska celica prepozna samo en klic, kar pomeni, da se ne borijo tako pogosto kot celice naše prirojene imunosti, vendar so veliko bolj učinkovite v boju proti klicam, ki se jih spomnijo.
Glavne celice naše adaptivne imunosti so iste celice, ki postanejo rakave, ko imate limfom ali CLL – Limfociti.
protitelesa (imunoglobulini)
Najbolj zrele vrste B-celic se imenujejo plazemske B-celice in tvorijo protitelesa za boj proti okužbam. Protitelesa imenujemo tudi imunoglobulini. Ker lahko limfom in KLL vplivata na vaše B-celice, imajo lahko nekateri ljudje nižje ravni protiteles in so bolj nagnjeni k bolezni. Ko se to zgodi, boste morda prejeli infuzijo protiteles, imenovanih IntraVdovolj ImmunoGlubulini – IVIG, ki prihajajo od darovalca.
Cepljenja delujejo tako, da aktivirajo našo adaptivno imunost. S tem, ko nas izpostavi zelo majhni dozi ali inaktiviranemu delu mikroba, ki ni dovolj, da bi zboleli, pomaga našemu prilagodljivemu sistemu, da prepozna in ustvari spominske celice za boj proti okužbi, če ji bomo v prihodnosti izpostavljeni.
Izvedite več o vsakem delu vašega limfnega in imunskega sistema s klikom na spodnje naslove.
Limfne vozle včasih imenujemo tudi bezgavke. Večino časa se ne bi zavedali svojih bezgavk, toda če ste kdaj imeli oteklo bulo na vratu ali čeljusti med okužbo ušesa ali grla, je bila to vaša otekla bezgavka. Vaše bezgavke nabreknejo, ko se vaše imunske celice začnejo boriti in odstraniti mikrobe, ki povzročajo okužbo. Mikrobi se prenesejo v bezgavko, kjer se uničijo in odstranijo iz telesa.
Večina naših limfocitov se nahaja v naših bezgavkah in limfnih organih, lahko pa imamo tudi druge imunske celice v naših bezgavkah.
Pogosto je prvi znak limfoma oteklina ali bulica, ker se bezgavka napolni z rakavimi limfociti in začne otekati.
Naše limfne žile so mreža »cest«, ki povezuje vse naše bezgavke in limfne organe. So glavno transportno omrežje za premikanje imunskih celic po našem telesu in za odstranjevanje odpadkov iz poškodovanih ali obolelih celic.
Znotraj naših limfnih žil je bistra tekočina, imenovana limfa, ki pomaga imunskim celicam, da zlahka tečejo skozi naše limfne žile. Ima tudi pomembno imunsko funkcijo, saj ujame bakterije in jih prenaša v bezgavke, da jih je mogoče uničiti.
Limfociti so vrsta belih krvnih celic, ki se borijo proti okužbam in boleznim. Vključujejo B-celice, T-celice in naravne celice ubijalke (NK) in nastanejo v našem kostnem mozgu, preden se premaknejo v naš limfni sistem.
Limfociti se od drugih belih krvnih celic razlikujejo po tem, kako se borijo proti okužbam. So del našega adaptivna imunost.
Večino časa sploh ne bi vedeli, da ste prišli v stik z mikrobi, saj se vaši limfociti in druge imunske celice borijo z njimi, preden imajo možnost, da zbolite.
Nekateri limfociti živijo v različnih delih našega telesa. Združujejo se v oblogo nekaterih naših organov, tako da lahko limfociti začnejo delovati, če mikrobi pridejo do teh organov in preprečijo, da bi povzročili okužbo. Nekatera področja našega telesa, ki imajo v sebi te skupine limfocitov, vključujejo:
- črevesni trakt (črevesje) – Te pogosto imenujemo Peyerjeve lise
- dihalni trakt (pljuča in dihalne poti)
- genitalnih organov (vključno z maternico, testisi in sorodnimi organi in cevmi
- sečil (ledvice in mehur ter sorodne cevi).
B-celice
B-celice živijo večinoma v naših bezgavkah in vranici. Zrele celice B tvorijo posebno beljakovino, imenovano imunoglobulini – sicer znana kot protitelesa, ki so zelo učinkovita v boju proti okužbam in boleznim.
B-celice pogosto počivajo v limfnem sistemu in postanejo aktivne šele, ko so opozorjene na okužbo, s katero se morajo boriti.
T-celice
Večina naših T-celic nastane, preden dosežemo odraslost in se premaknejo iz našega kostnega mozga, ko so še zelo nezrele celice. Preselijo se v naš timus, kjer še naprej rastejo in zorijo. Pogosto počivajo in se aktivirajo šele, ko pride do okužbe, s katero se morajo boriti.
T-celice lahko najdemo tudi v naših bezgavkah, vranici in drugih delih našega limfnega sistema, vendar v manjšem številu.
Naravne celice ubijalke so specializirana vrsta T-celic, ki so vključene tako v naše prirojena in adaptivna imunost, zato so ves čas bolj aktivni in pogosto potujejo po našem telesu in iščejo znake okužbe ali bolezni, s katerimi se mora boriti.
Limfociti so celice, ki postanejo rakave, ko imate limfom CLL
Naš kostni mozeg je gobast material v sredini naših kosti. Njegova naloga je ustvariti vse naše krvne celice, vključno z rdečimi krvnimi celicami, trombociti in vsemi našimi belimi krvnimi celicami.
Naša žleza timus je organ v obliki metulja, ki leži tik pod našo prsnico (prsnico). Je glavni organ limfnega sistema in kamor gredo T-celice, potem ko zapustijo kostni mozeg. Ko pridejo v timusno žlezo, T-celice še naprej zorijo in nato ostanejo v stanju mirovanja, dokler niso potrebne za boj proti okužbi.
Naši mandlji so obe bezgavki, ki se nahajata na zadnji strani grla, ena na vsaki strani. Adenoidi se nahajajo na zadnji strani naše nosne votline. Oboje preprečuje, da bi mikrobi prišli v naše telo. Pogosto nabreknejo, ko imamo vneto grlo ali okužbo dihal.
Naša vranica je limfni organ, ki se nahaja tik pod našo diafragmo. Tam živi veliko limfocitov B-celic, ki proizvajajo protitelesa. Naša vranica pomaga tudi filtrirati našo kri, pri čemer razgrajuje stare in poškodovane celice, da ustvari prostor za nove zdrave celice. Shranjuje tudi druge bele krvničke in trombocite, ki pomagajo vaši krvi pri strjevanju. Na sliki limfnega sistema na vrhu te strani lahko vidite lokacijo svoje vranice.
Kaj še počne naš limfni sistem?
Naš limfni sistem ima tri glavne funkcije, ki vključujejo:
Tekočina za kroženje in regulacijo
Absorpcija maščob
Zaščita našega telesa pred okužbami in boleznimi
Kje se začne limfom?
Ker lahko naši limfociti potujejo kamor koli v našem telesu, se lahko tudi limfom začne kjerkoli v našem telesu. Najpogosteje se začne v bezgavkah ali drugih delih limfnega sistema. Vendar pa se občasno lahko začne na drugih mestih, vključno s kožo, pljuči, jetri, možgani ali hrbtenjačo.
Nodalni limfom je, ko je limfom v vaših bezgavkah ali drugih delih limfnega sistema.
Ekstranodalni limfom je limfom zunaj vaših bezgavk in limfnega sistema. To vključuje, ko se limfom odkrije v vaši koži, pljučih, jetrih, možganih ali hrbtenjači.
Povzetek
- Naš imunski sistem in limfni sistem delujeta skupaj, da nas ohranjata zdrave.
- Medtem ko se naš imunski sistem aktivno bori proti mikrobom, ki povzročajo okužbe in bolezni, naš limfni sistem podpira naš imunski sistem, prenaša imunske celice po naših telesih in imunskim celicam zagotavlja prostor za življenje.
- Limfom je rak belih krvnih celic, imenovanih limfociti, ki so del našega prilagodljivega imunskega sistema in živijo v našem limfnem sistemu.
- Prirojena imunost je imunski sistem, s katerim se rodimo.
- Prilagodljiva imunost je imunski sistem, ki ga razvijemo, ko smo vse življenje izpostavljeni različnim mikrobom.
