Zdravljenje limfoma je pogosto življenjska odločitev. Vendar pa ste tudi izpostavljeni večjemu tveganju za nastanek drugega raka pozneje v življenju. V večini primerov se lahko drugi rak pojavi več kot 10 let po začetku zdravljenja limfoma. V zelo redkih primerih se lahko zgodi prej.
Oslabljen imunski sistem, kemoterapija in radioterapija lahko povečajo tveganje za drugi rak, ki se razlikuje od vašega prvotnega limfoma. Tudi druga zdravljenja lahko povečajo tveganje.
Vsi, ki so bili zdravljeni, ne bodo zboleli za drugim rakom, vendar je pomembno, da se zavedate tveganja, da lahko poskrbite za svoje zdravje in zgodaj poiščete zdravniško pomoč. Redni pregledi pri splošnem zdravniku (GP), hematologu, onkologu ali radioonkologu so pomemben del zagotavljanja zgodnjega odkrivanja in zdravljenja morebitnega drugega raka, ko je to potrebno.
Na tej strani boste našli informacije o tem, na kaj morate biti pozorni, katere preglede morate opraviti in kdaj k zdravniku glede novih simptomov.
Kaj je drugi rak
Drugi rak je razvoj novega raka, ki ni povezan z vašo prvotno diagnozo limfoma ali CLL. je ni ponovitev ali preoblikovanje vašega limfoma/KLL.
Za več informacij o ponovitvi ali transformiranem limfomu kliknite spodnje povezave.
Zakaj se pojavijo drugi raki?
Nekatera zdravljenja delujejo tako, da spremenijo način delovanja vašega imunskega sistema, medtem ko druga povzročijo neposredno škodo na DNK vaših celic. To je pomembno, ker pomaga uničiti celice limfoma. Vendar pa lahko tudi poveča tveganje za drugo vrsto raka, saj je vaš imunski sistem lahko oslabljen ali pa lahko poškodba DNK sčasoma povzroči, da več lažnih (poškodovanih) celic uide vašemu imunskemu sistemu in se razmnožujejo, dokler ne postanejo rak.
Večina ljudi ne zboli za drugim rakom. Vendar je pomembno, da poznate svoje tveganje, da lahko opravite rutinske preglede in zgodaj poiščete zdravniško pomoč.
Kako celice običajno rastejo?
Običajno celice rastejo in se množijo na zelo strogo nadzorovan in organiziran način. Programirani so, da rastejo in se obnašajo na določen način ter se množijo ali umrejo ob določenem času.
Celice same po sebi so mikroskopske, kar pomeni, da so tako majhne, da jih ne vidimo. Ko pa se vsi združijo, sestavljajo vse dele našega telesa, vključno s kožo, nohti, kostmi, lasmi, bezgavkami, krvjo in telesnimi organi.
Obstaja veliko nadzorov in ravnovesij, ki zagotavljajo, da se celice razvijajo na pravi način. Ti vključujejo "imunske kontrolne točke". Imunske kontrolne točke so točke med celično rastjo, kjer naš imunski sistem »preverja«, ali je celica normalna, zdrava celica.
Če celico pregledamo in ugotovimo, da je zdrava, raste še naprej. Če je bolan ali kakor koli poškodovan, se popravi ali uniči (odmre) in odstrani iz našega telesa skozi naš limfni sistem.
- Ko se celice razmnožujejo, se imenuje delitev celic.
- Ko celice odmrejo, se imenuje apoptoza.
Ta proces celične delitve in apoptoze uravnavajo geni v naši DNK in se ves čas dogaja v naših telesih. Vsak dan izdelamo bilijone celic, da nadomestimo stare, ki so opravile svoje delo ali so se poškodovale.
Geni in DNK
V vsaki celici (razen rdečih krvničk) je jedro s 23 pari kromosomov.
Kromosomi so sestavljeni iz naše DNK, naša DNK pa je sestavljena iz številnih različnih genov, ki zagotavljajo »recept« za to, kako naj naše celice rastejo, se razmnožujejo, delujejo in na koncu umrejo.
Rak se pojavi, ko pride do poškodb ali napak v naših genih. Nekatera zdravljenja limfoma lahko povzročijo trajne poškodbe genov.
Več o tem, kaj se zgodi, ko so naši geni in DNK poškodovani, izveste v spodnjem videu. Ne obremenjujte se preveč z vsemi imeni proteinov in procesov, imena niso tako pomembna kot to, kaj počnejo.
Kaj je rak?
Rak je a gentična bolezen. Pojavi se, ko pride do poškodb ali napak v našem gens, kar povzroči nenormalno, nenadzorovano rast celic.
Rak se pojavi, ko se nenadzorovana in nenormalna rast celic nadaljuje in tvori tumor ali povečanje rakavih celic v krvi ali limfnem sistemu.
Te spremembe naše DNK včasih imenujemo genetske mutacije ali genetske variacije.
Sekundarni raki se zgodijo zaradi škode, ki jo zdravljenje vašega prvega raka – limfoma ali KLL povzroči na vaši DNK, genih ali imunskem sistemu.
Kakšna vrsta sekundarnega raka se lahko pojavi?
Zdravljenje limfoma lahko nekoliko poveča tveganje za katero koli vrsto raka. Vendar pa je tveganje za nekatere druge oblike raka lahko večje, odvisno od vrste zdravljenja, ki ga imate, in lokacije limfoma, ki ga zdravite.
Zdravljenje s kemoterapijo lahko poveča tveganje za sekundo krvni rak kot je mielom ali levkemija ali, če ste imeli Hodgkinov limfom, se lahko razvije podvrsta ne-Hodgkinovega limfoma. Zdravljenje s T-celicami v avtomobilu lahko poveča tveganje za nastanek T-celičnega limfoma, levkemije ali kožnega raka, čeprav se domneva, da je tveganje majhno.
Tveganje za drugi rak po zdravljenju z obsevanjem je povezano s področjem vašega telesa, na katerega je bilo obsevanje usmerjeno.
Kliknite spodnje naslove, če želite izvedeti več o tveganju pogostejših vrst drugega raka.
Kožni raki so lahko:
- Karcinomi bazalnih celic
- Karcinom skvamoznih celic
- Melanomi
- Karcinomi Merkelovih celic.
Rak dojk je pogostejši pri ženskah kot moških, vendar moški še vedno lahko zbolijo za rakom dojk. Če ste imeli obsevanje prsnega koša, ste morda izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj raka dojke pozneje v življenju.
Letne preglede, kot sta mamografija in ultrazvok, morate začeti opravljati po 30. letu starosti ali 8 let po začetku zdravljenja limfoma/KLL – kar nastopi prej.
Tveganje za razvoj raka dojke kot dolgoročnega učinka zdravljenja limfoma je večje, če ste imeli obsevanje prsnega koša, ko ste bili mlajši od 30 let.
Prosite svojega osebnega zdravnika (lokalni zdravnik), da vam pokaže, kako preveriti, ali so vaše dojke zatrdline. Mesečno preverite zatrdline in o morebitnih spremembah obvestite svojega osebnega zdravnika.
Lahko se razvije drugi in nepovezani limfom. To je razlikuje od recidiva ali transformiranega limfoma.
Na primer, če ste že bili zdravljeni zaradi Hodgkinovega limfoma, se vam lahko pojavi drugi limfom, ki je podvrsta ne-Hodgkinovega limfoma (NHL). Če ste v preteklosti imeli NHL, se vam lahko razvije drugačna vrsta NHL ali Hodgkinov limfom.
Nekateri ljudje so razvili T-celični limfom po CAR T-celični terapiji za B-celični limfom.
klik tukaj iz več informacij o simptomih limfoma in kdaj k zdravniku.
Odvisno od vrste zdravljenja, ki ste ga imeli, imate morda povečano tveganje za nastanek vrste levkemije, imenovane akutna mieloična levkemija (AML). Simptomi AML vključujejo:
- Krvavitve ali podplutbe lažje kot običajno ali vijoličen ali rdečkast lisast izpuščaj.
- Utrujenost in splošna šibkost
- Izguba teže z ali brez izgube apetita
- Rane, ki se ne zacelijo po pričakovanjih
- Vročina in/ali mrzlica
- Okužbe, ki se vedno znova vračajo ali ne izginejo
- Težko dihanje, težko dihanje ali bolečine v prsih
- Spremembe krvnih preiskav.
Povprašajte svojega zdravnika, če imate povečano tveganje za razvoj AML in kakšno spremljanje boste morda potrebovali.
Morda imate rahlo povečano tveganje za razvoj pljučnega raka pozneje v življenju, če ste imeli obsevanje prsnega koša. To tveganje se poveča, če kadite, vendar se lahko pojavi tudi pri nekadilcih.
Zaradi novejših tehnik zdravljenja z obsevanjem je varnejše in zmanjšujejo tveganje, vendar morate zdravniku sporočiti kakršne koli respiratorne simptome, če trajajo dlje kot dva tedna. Tej vključujejo:
- Občutek pomanjkanja zraka brez razloga
- Med vadbo se počutite utrujeni ali zadihani prej, kot ste pričakovali
- Bolečine v prsih
- Nelagodje pri dihanju
- Kašelj s sluzjo ali brez nje
- Kašljanje krvi.
Če ste bili obsevani na vratu ali grlu, ste morda izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj raka ščitnice.
Simptomi raka ščitnice vključujejo:
- Vneto grlo ali bolečina v sprednjem delu vratu, ki lahko sega do ušes
- Cmok v sprednjem delu grla
- Oteklina v vratu
- Težave pri požiranju ali dihanju
- Spremembe vašega glasu
- Kašelj, ki ne izgine.
Obiščite lokalnega zdravnika, če je kateri od teh simptomov hud ali če trajajo dlje kot 2 tedna.
Obsevanje vašega trebuha ali črevesja lahko poveča tveganje za nastanek črevesnega raka pozneje v življenju. O vseh spremembah obvestite svojega zdravnika, da jih pregleda. Spremembe, ki jih lahko dobite, vključujejo:
- Driska ali zaprtje
- Napenjanje ali bolečine v trebuhu in trebuhu
- Kri, ko greste na stranišče – to je lahko videti kot svetlo rdeča kri ali temen lepljiv črn iztrebek
- Težave pri prehranjevanju zaradi občutka sitosti
- Slabost in bruhanje
- Hujšanje brez poskusa.
Morda ste izpostavljeni povečanemu tveganju za raka prostate, če ste bili obsevani v predelu trebuha ali medenice ali ste prejemali druge vrste zdravil proti raku, kot so kemoterapija, tarčna ali imunoterapija.
Pri osebnem zdravniku redno pregledujte prostato in poročajte o vseh spremembah, kot so:
- težave s pretokom urina (sicanje) ali potreba po več kot običajno
- spremembe pri doseganju erekcije ali krvi v semenu
- bolečine, napenjanje ali nelagodje v trebuhu.
Kateri drugi raki so morda v nevarnosti in katere nadaljnje preiskave in preglede morate opraviti. Vaš osebni zdravnik vam bo lahko pomagal organizirati te teste.
Ali je vredno tvegati zdravljenje?
To je zelo osebna odločitev. Tveganje za nastanek drugega raka, čeprav večje kot pri tistih, ki se niso zdravili za limfom, je še vedno nizko.
Upajmo, da lahko z zdravljenjem zdaj dosežete remisijo ali celo ozdravitev trenutnega limfoma. To vam lahko zagotovi še veliko let kakovostnega življenja.
Zavedanje, da obstaja tveganje za drugi rak, lahko povzroči tesnobo, pomeni pa tudi, da veste, na katere simptome morate biti pozorni in kdaj obiskati zdravnika. To tudi pomeni, da vas bodo pozorno spremljali in opravili preglede ali teste, da bi zgodaj odkrili morebitnega drugega raka. Upajmo, da boste imeli najboljše možnosti za uspešno zdravljenje.
Vendar pa se lahko samo vi odločite, kakšna tveganja ste pripravljeni sprejeti s svojim zdravjem. Vprašajte svojega hematologa o tveganjih, če ne boste prejeli zdravljenja, ki ga priporočajo. Vprašajte jih o tveganjih za drugi rak in o tem, katere nadaljnje preiskave morate opraviti.
Nato se pogovorite s svojimi bližnjimi ali po potrebi s psihologom. Odločite se na podlagi informacij, ki ste jih dobili, in tega, kar je za vas prav. Če menite, da nimate dovolj informacij, lahko zaprosite tudi za drugo mnenje o vašem zdravljenju. Vaš hematolog ali splošni zdravnik vam lahko pomaga urediti drugo mnenje.
Katere nadaljnje teste moram opraviti?
Ni posebnega protokola za nadaljnje testiranje za druge vrste raka po zdravljenju. To je zato, ker bo tisto, kar potrebujete, odvisno od vrste limfoma, ki ste ga imeli, kakšnega zdravljenja ste imeli in prizadetih delov telesa.
Pogovorite se s svojim hematologom ali onkologom o vrstah nadaljnjih testov, ki jih morate opraviti. Vendar pa je spodaj vodnik o tem, kaj morate upoštevati.
- Redne preiskave krvi po priporočilu onkologa ali hematologa.
- Mesečne samokontrole dojk (spremembe sporočite svojemu osebnemu zdravniku čim prej) ter mamogram in/ali ultrazvok po priporočilu zdravnika.
- Letna mamografija in ultrazvok od starosti 30 let ali 8 let po obsevanju prsnega koša, če je bilo zdravljenje pred starostjo 30 let.
- Pap bris po priporočilu zdravnika.
- Letni pregledi kože – pogosteje, če vam priporoči zdravnik.
- Presejalni pregled črevesja vsako drugo leto po 50. letu starosti in prej, če vam priporoči zdravnik.
- Kontrole prostate enkrat letno od 50. leta dalje, po priporočilu zdravnika pa tudi prej.
- Cepljenja po priporočilu zdravnika.
Povzetek
- Zdravljenje limfoma lahko reši življenje, vendar je pri vseh vrstah zdravljenja tudi večje tveganje, da pozneje v življenju zbolite za drugim rakom.
- Drugi rak ni ponovitev ali transformacija vašega prvotnega limfoma. Gre za drugo vrsto raka, ki ni povezan z vašim limfomom.
- Zdravljenje z radioterapijo lahko poveča tveganje za drugi rak na območju, kamor je bilo sevanje usmerjeno.
- Kemoterapija lahko poveča tveganje za drugi krvni rak ali druge vrste solidnih tumorjev.
- Kožni rak je najpogostejši drugi rak. Letni pregledi kože so pomembni.
- Moški in ženske lahko zbolijo za rakom dojke, čeprav je pogostejši pri ženskah. Če ste imeli obsevanje prsnega koša, začnite opravljati mesečne samokontrole in o vseh spremembah obvestite svojega zdravnika.
- Bodite na tekočem z vsemi priporočenimi presejalnimi testi, pregledi in cepljenji.
- Vprašajte svojega hematologa, onkologa ali onkologa za obsevanje o tveganjih za drugi rak in skupaj z njim pripravite načrt za nadaljnje zdravljenje.
- Če še nimate osebnega zdravnika, ki mu zaupate, ga poiščite in ga obvestite o svojem zdravljenju in trenutnih tveganjih. Prosite jih, naj se povežejo z vašim hematologom, onkologom ali onkologi, ki se ukvarjajo z obsevanjem, za napotke glede nadaljnjega spremljanja.
